Turistično društvo BREZJE

"Od polnega prgišča lepote, ki jo je Stvarnik razsul po naši Sloveniji", jo je prav gotovo veliko padlo tudi na Brezje.

S temi besedami Ivana Cankarja, Vas vabimo na kratko pot po naši vasici, po Brezjah. Ta majhna, a prikupna vas na Gorenjskem, je v virih prvič omenjena v XI. stoletju. Kraj sam pa že po svoji legi v nadmorski višini 485 m in čudovitem pogledu na Triglav, na Karavanke s Stolom in Begunjščico, na Storžič in sosednje planine, vabi, da se tukaj ustavimo in slavimo Stvarnika te lepote!

Turistično društvo Brezje s svojimi člani skrbi za hortikulturno ureditev kraja in za nemoten tehnični potek romanj. Štirideset let uspešnega dela bomo obeležili v letu 1998, zato že danes vljudno vabljeni na Brezje. TD Brezje skrbi za nemoten potek parkiranja, saj je ob koncu tedna v naši vasici preko 1.000 vozil. Prosimo, da upoštevate navodila redarjev.
Parkirnina:  

Parkirnina za osebna vozila   SIT    400,00
Parkirnina za avtobuse         SIT  1.300,00

 Letne parkirne karte pa stanejo SIT 4.000,00 in se kupijo na naši stojnici št.3, pri gospe ŠTIBELJ.

Prireditve - romanja na Brezjah:

Oglejte si seznam prireditev, ki jih pripravljamo na Brezjah.

Svete maše na Brezjah

• Ob nedeljah in praznikih: 7., 8.30, 10., 11.30, 16., 18.
• Ob delavnikih:7. , 10., 18.
• Ob sobotah: 7., 8.30, 10., 18.

MARIJA POMAGAJ NA BREZJAH

Kaj daje Brezjam tako veliko privlačnost, da želi priti sem vsak verni Slovenec? To je cerkev sv. Vida s kapelo, v kateri je podoba Marije Pomagaj, naše priprošnjice in Kraljice Slovencev.

Prvotna cerkvica je stala že v XV. stoletju, k tej pa je leta 1800 župnik iz Mošenj dr. Urban Ažbe prizidal kapelo Marije Pomočnice po Cranachu, h kateri so se ljudje radi zatekali v času II. in III. francoske okupacije, ki jo je močno občutila tudi družina Leopolda Layerja, slikarja iz Kranja, katerega so Francozi leta 1810 obsodili na pet let zapora.

V hudi stiski se je zaobljubil, da bo poslikal kapelico Marije Pomočnice na Brezjah, če bo rešen ječe. Leta 1814 je iz hvaležnosti za rešitev izpolnil dano obljubo. Že pred tem je naslikal milostno podobo MARIJE POMAGAJ po predlogi Cranachove Marije v Innsbrucku, ki jo je poslovenil in ji dal nošo XVIII. stoletja. Marija se z veliko Ljubeznijo sklanja k Sinu, ki ji zaupanje vrača: hkrati pa je čudovito prikazana tudi Marijina dobrotna naklonjenost do častilcev, ki prihajajo k Njej.

Pred to milostno podobo so se leta 1863 začela dogajati izredna uslišanja. Cerkev sv. Vida je postala zaradi vedno večjega števila romarjev premajhna, zato so po načrtih arhitekta Roberta Mikovitza iz Gradza začeli leta 1889 z gradnjo sedanje novorenesančne cerkve, ki jo je na rožnovensko nedeljo 7. 10. 1900 posvetil goriški nadškof kardinal Missa. Svetišče je dobilo tudi svoje stalne oskrbnike v Frančiškanskih bratih (1897 začetek gradnje samostana).

Vnet Marijin častilec škof dr. Anton Monaventura Jeglič je na angelsko nedeljo 1.9. 1907 okronal Marijino podobo ob navzočnosti 30 000 vernikov. Med II. svetovno vojno je bila Marijina milostna podoba prepeljana v Ljubljano, od tam na Trsat in leta 1943 nazaj v slovensko metropolo, kjer je bila izpostavljena vse do leta 1947, ko se je vrnila na Brezje, kjer kot ljubeča Mati in Kraljica našega naroda varuje svoje ljudstvo.

S to vrnitvijo Marija potrjuje, da si je izvolila Brezje za svoj prestol, s katerega nam že več kot poldrugo stoletje deli obilne milosti: uslišuje, ozdravlja, olajšuje bridkosti potrtih src, spravlja nas z Bogom in vodi k svojemu Sinu. Marija nam je izprosila tudi to, da smo v uničujočih viharjih zgodovine kot narod obstali. Sedaj pa naj v našem narodu in naših srcih ohrani vero.

5. oktobra, leta 1988 je sv. oče Janez Pavel II. to svetišče povzdignil v baziliko. 17. maja 1996 pa je ob pastoralnem obisku Slovenije obiskal najprej Brezje in Kraljici Slovencev priporočil njeno ljudstvo, da bi ohranilo vero, upanje in ljubezen.

Dobrodošli, pri Mariji Pomagaj tudi Vi!

Gostilna RAJSKI VRT, tel.: 04-530-99-99

Več zanimivosi o Brezjah najdeta na straneh: www.brezje.si

Domov | Informacije | Povezave
Panorama | Prireditve

Copyright © 1997 Gorenjska turistična zveza
Zadnja sprememba: 29. julij 2008