Začetki organiziranega turizma na Gorenjskem segajo v zadnja tri desetletja minulega stoletja in sovpadajo z izgradnjo železnice na Slovenskem, ki se je leta 1848 začela z gradnjo tako imenovane južne železnice od Dunaja do Ljubljane in kasneje naprej do Trsta. Gradnja je potekala vse do leta 1914, ko je bila zgrajena dolenjska železnica. Prihajalo je vse več gostov, ki niso bili več zadovoljni le s krajevnimi gostilnami, pričakovali so lep sprejem, lepo urejen kraj s sprehajalnimi potmi in parki, prevozi, informacije, informacije o kraju itd.

To je seveda narekovalo organiziranost krajevnih dejavnikov in tako so spontano nastajala prva turistična društva. Botrovala jim je zavest ljudi, da je treba za goste poskrbeti, in spoznanje, da si s pomočjo turizma lahko odrežejo boljši kos kruha. Naša dežela je zaradi naravnih lepot, ugodnih prometnih povezav za goste vabljiva. Zametki organiziranega turizma so bila prav turistična društva, ki so jih tedaj različno poimenovali: olepševalna društva, društva za dvig tujskega prometa, društva za privabitev tujcev, letoviška društva, tujsko prometna društva in podobno. Skrbela so za urejenost in čistoč kraja, pri domačinih preuredila zanimanje za turizem, skrbela za informacije in turistično propagando. Skrbela so za vse to, kar turistična društva skrbijo še danes.

Na Gorenjskem je bilo prvo turistično društvo ustanovljeno leta 1875 v Kranju in sicer kot olepševalno društvo. Leta 1887 je bila kot začetnica turističnega društva na Bledu ustanovljena komisija za zdravstvo. V Škofji Loki pa je bilo turistično olepševalno društvo ustanovljeno leta 1897. Število društev je stalno naraščalo. Korenine turistične društvene organizacije segajo več kot sto let nazaj in več turističnih društev na Gorenjskem se lahko ponaša s častitljivo starostjo. Prav to je narekovalo ustrezno organiziranost tudi na ravni pokrajin in 29. marca 1957 je bila ustanovljena Gorenjska turistična zveza v Kranju, ki je pred  tem delovala kot Gorenjska turistična podveza. Ob ustanovitvi je bilo v Gorenjsko turistično zvezo vključenih 21 turističnih društev. Danes povezuje Gorenjska turistična zveza 48 turističnih društev. Število turističnih društev je na Gorenjskem stalno naraščalo. Ob ustanovitvi Gorenjske turistične zveze leta 1957 jih je bilo 21, leta 1965 že 32, leta 1970 že 38, leta 1980 že 43, danes pa je v Gorenjsko turistično zvezo vključenih  že 48 TD. Vsako leto pa se število povečuje, saj v letu 2005 čaka registracijo pet novih društev.

Celotna turistična društvena organizacija na Gorenjskem šteje več kot 12.000 članov. Društva so glede na število članov različno velika, odvisno od turističnega utripa posameznega kraja, nekatera imajo tudi več kot dva tisoč članov, takšno je turistično društvo v Lescah. Sestava članstva v turističnih društvih je pisana, tako po starosti kot po poklicnem delu.

Tako kot so različno stara turistična društva – nekatera imajo stoletno tradicijo, dosti jih je s petdesetletno, tridesetletno, veliko pa je mladih, saj so bila ustanovljena pred leti, kot društva so različno stari tudi člani. Nekateri se ljubiteljsko ukvarjajo s turizmom že vrsto let, v društvih sodeluje vse več mlajših, članov turističnih podmladkov v šolah, ti so se prav tu prvič resneje srečali s turizmom. Težko bi našel tudi poklic, ki ga med članstvom ni, to pa je dokaz, da je turistična društvena dejavnost že od nekdaj slonela na načelu – V turizmu so pomembni predvsem ljudje.

Prav pri povezovanju različnih dejavnikov je Gorenjska turistična zveza napravila veliko, ne nazadnje pa je tudi uveljavila pomen turistične društvene organizacije, ki je morala v zadnjih desetletjih privihrati številne viharje. Turistični delavci so uporno dokazali upravičenost in pomen turističnih društev tudi v časih, ko jim niso pripisovali takšnega pomena kot društvom pripada. Poglejmo še kdo je bil na čelu Gorenjske turistične zveze od ustanovitve do danes. Njen prvi predsednik je bil Dušan Horjak, ki se je prizadeval, da se je Gorenjska turistična zveza ustanovila.