Pot vas popelje v zgodbo, katero je zapisal znan rojak, pisatelj Ivan Tavčar. Po branju vseh štirih pripovedi se zazdi, da je ljubezen vsem v pogubo, tako ljudem, kot živalim. A ni vedno tako. Lepota gozdov in prostranost razgledov vas prepričata, da se na Žirovski Vrh še vrnete in se tam morda tudi zaljubite. Če ne v osebo, pa zagotovo v lepo, neokrnjeno naravo. V vseh letnih časih je hoja po Žirovskem Vrhu navdušujoča in barvita.
– Pot je označena z rumeno zelenimi markacijami in vas krožno popelje na nadmorski višini med 900 in 630 m. Na poti s pomočjo animacijskih tabel spoznate zgodbo o nesrečni ljubezni Mrakove Katarine in duhovnika Amandusa.
Potek poti
Pod domačijo pr’ Bukovc so na voljo parkirna mesta, ob njih pa je že prva animacijska tabla, ki vam kratko razloži vsebino poti. Naprej se odpravite v smeri Golega Vrha. Čez 1.5 km krenete levo v gozd in se odpravite v osrčje Zale. Če ne bi krenili iz poti v gozd, bi po nekaj 100 m prišli do utrdbe Rupnikove linije na Golem Vrhu.
Ob vstopu na lepo gozdno pot, boste začutili mir in tišino in če boste imeli veliko srečo, slišite peti divjega petelina. Postanek ob številnih velikanskih mravljiščih vam zagotovo da mnogo pozitivne energije. Opazujte kako med gostimi jelkami sončni žarki sramežljivo prodirajo na zeleno podrast na vrhu Zale (899 m). Stezica nato pelje rahlo navzdol, do čudovite gozdne jase, kjer si le privoščite počitek. Vabi vas gozdna koča ter številni didaktični pripomočki ob uporabi katerih pozabite na čas. Ko se vendarle odločite stopiti naprej, se spustite po klancu navzdol in pred vami se pojavi mahovita medvedka Štefka. Vesela bo, če se boste z njo fotografirali. Desno od nje pa teče potoček, kjer si natočite sveže pitne vode in se osvežite.
Rahlo se spuščate, spotoma srečujete animacijske table Medvedkove poti, ki poteka znotraj poti skozi Zalo. Ko se zopet odpre razgled, lahko na desni strani opazite gozdno cesto po kateri je med obema vojnama potekala ozkotirna železnica za namene gradnje Rupnikove linije. Pod vami pa se že kažejo strehe domačije pri Mraku, kjer si je Amandus celil rane, ko ga je v Zali napadel medved. Na tej kmetiji je moč videti tudi čudovita rezbarska dela mojstra Cirila Kavčiča. Pot vas bo nato vodila še mimo domačije pr’ Šimc, Grobež, Omejčk, kjer sta sedež društva in info točka. Sledi še lahkotna pot skozi gozdiček Pihovc, mimo slikovite struge potoka Zale. Po rahlem vzponu ste v Mlinu, kjer vas prijazno sprejmeta domačina in vam rada povesta pripoved ali pokažeta kako staro opravilo. Pot se nato povzpne do Sivca in do domačije Selak. Lovska koča ostane nekoliko bolj desno, nad domačijo, ki jo vidite desno, čisto na vrhu grebena. Zadnja animacijska tabla pa se nahaja tik nad domačijo Selak – če v razcepu zavijete desno. Tam je postavljen razgledni krog, ki vam pogled usmeri po bližnjih in daljnih vrhovih. Če se tam ne ustavite, se držite leve od koder vas čaka le še ravninska steza nad Gorenjsko turistično panoramsko cesto. Kot bi mignil boste pot zaokrožili pri Bukovcu in si tam privoščili kak prigrizek ali šilce domačega.
Ob predhodno dogovorjenem terminu za vas pripravimo igrane animacije, igre, športni dan, kulturni dan in še mnogo drugega. Po želji poskrbimo za prigrizke na poti ali drugo gostinsko ponudbo.
Upamo, da boste pohodniki ob sprehodu po tej poti začutili to prijetno čarobnost in lepoto gozdov, ki jih je opisoval že naš pisatelj Ivan Tavčar in se na pot po Žirovskem Vrhu še radi vračali.